Priročnik za Celestron AstroMaster 130 EQ, 31045

Uvod

Čestitamo vam za nakup teleskopa serije AstroMaster. Teleskopi serije AstroMaster so na voljo v različnih modelih in ta priročnik zajema štiri modele, nameščene na nemški ekvatorialni montaži CG-3 – 90 mm refraktor in 130 mm Newtonov teleskop ter obe ti velikosti z motornim pogonom. Serija AstroMaster je izdelana iz najkakovostnejših materialov, ki zagotavljajo stabilnost in vzdržljivost. Vse to prispeva k teleskopu, ki vam ob minimalnem vzdrževanju zagotavlja življenjsko dobo užitka.
Ti teleskopi so bili zasnovani za kupce, ki kupujejo prvič, in ponujajo izjemno vrednost. Serijo AstroMaster odlikuje kompaktna in prenosljiva zasnova z zadostno optično zmogljivostjo, da navduši vsakega novinca v svetu amaterske astronomije.
Nekatere od številnih standardnih funkcij AstroMaster vključujejo:

• Vsi prevlečeni stekleni optični elementi za jasne, ostre slike.
• Gladko delujoča, toga ekvatorialna montaža z nastavitvenimi krogi v obeh oseh.
• Vnaprej sestavljeno jekleno stojalo z nogami 1,25" zagotavlja stabilno platformo.
• Hitra in enostavna nastavitev brez orodja.
• CD-ROM "The Sky" Level 1 – astronomska programska oprema, ki zagotavlja izobraževanje o nebu in zemljevide neba za tiskanje.
• Vse modele je mogoče uporabljati zemeljsko kot tudi astronomsko s standardno priloženo opremo.

Vzemite si čas in preberite ta priročnik, preden se odpravite na potovanje po vesolju. Morda bo trajalo nekaj opazovalnih sej, da se boste seznanili s svojim teleskopom, zato imejte ta priročnik pri roki, dokler popolnoma ne obvladate delovanja svojega teleskopa. Priročnik vsebuje podrobne informacije o vsakem koraku, pa tudi potrebno referenčno gradivo in koristne nasvete, ki bodo vašo izkušnjo opazovanja naredili čim bolj preprosto in prijetno.
Vaš teleskop je zasnovan tako, da vam nudi leta zabavnih in nagrajujočih opazovanj. Vendar pa je pred uporabo teleskopa treba upoštevati nekaj stvari, ki bodo zagotovile vašo varnost in zaščitile vašo opremo.

• Nikoli ne glejte neposredno v sonce s prostim očesom ali s teleskopom (razen če imate ustrezen solarni filter). Lahko pride do trajne in nepopravljive poškodbe oči.
• Nikoli ne uporabljajte svojega teleskopa za projiciranje slike sonca na katero koli površino. Notranja akumulacija toplote lahko poškoduje teleskop in vse priključene dodatke.
• Nikoli ne uporabljajte solarnega filtra za okular ali Herschelovega klina. Notranja akumulacija toplote v teleskopu lahko povzroči, da ti pripomočki počijo ali se zlomijo, kar omogoči, da nefiltrirana sončna svetloba pride v oko.
• Ne puščajte teleskopa brez nadzora, bodisi kadar so prisotni otroci bodisi odrasli, ki so morda seznanjeni s pravilnimi postopki delovanja vašega teleskopa.

Pregled

Refraktor AstroMaster 90 EQ

1. Optična cev teleskopa
2. Montažni nosilec z lastovičjim repom
3. R.A. Nastavitveni krog
4. Iskalnik Star Pointer
5. Okular
6. Diagonala
7. Gumb za ostrenje
8. R.A. Kabel za počasno premikanje
9. Vijak za nastavitev zemljepisne širine
10. Pladenj za dodatke
11. Stojalo
12. Palica za protiutež
13. Protiuteži
14. Ekvatorialna montaža
15. Dec. Kabel za počasno premikanje
16. Objektiv

Newtonov teleskop AstroMaster 130 EQ

1. Okular
2. Obroč cevi
3. Optična cev teleskopa
4. Primarno ogledalo
5. Dec. Kabel za počasno premikanje
6. R.A. Kabel za počasno premikanje
7. Vijak za nastavitev zemljepisne širine
8. Pladenj za dodatke
9. Stojalo
10. Protiuteži
11. Dec. Nastavitveni krog
12. Iskalnik Star Pointer
13. R.A. Nastavitveni krog
14. Gumb za ostrenje

Sestavljanje

Ta razdelek obravnava navodila za sestavljanje vašega teleskopa AstroMaster. Vaš teleskop naj bo prvič nastavljen v zaprtih prostorih, da bo lažje prepoznati različne dele in se seznaniti s pravilnim postopkom sestavljanja, preden ga poskusite sestaviti na prostem.
Vsak AstroMaster je v eni škatli. Deli v škatli so – optična cev s pritrjenim kazalcem neba in obročki cevi (samo 130 EQ), ekvatorialno držalo CG-3, protiutežna palica, dve 4,8 lbs. (2,2 kg) protiuteži, R.A. & Dec. kabli za počasno premikanje, okular 10 mm – 1,25", okular 20 mm – 1,25" (pokončna slika za 130 EQ), pokončna slikovna diagonala 1,25" (za 90 EQ), CD-ROM "The Sky" Level 1.

Nastavitev stojala

1. Odstranite stojalo iz škatle (slika 2-1). Stojalo je vnaprej sestavljeno, tako da je nastavitev zelo enostavna.
   
2. Postavite stojalo pokonci in povlecite noge stojala narazen, dokler niso popolnoma iztegnjene, nato pa rahlo pritisnite na oporo noge stojala (slika 2-2). Sam vrh stojala se imenuje glava stojala.
   
3. Nato bomo namestili pladenj za dodatke za stojalo (slika 2-3) na oporo noge stojala (sredina slike 2-2).
   
4. Vstavite izrez na sredini pladnja (ravna stran pladnja obrnjena navzdol), da se ujema s sredino opore noge, in rahlo pritisnite navzdol (slika 2-4). Ušesa pladnja naj bodo vidna kot na sliki 2-4.
   
5. Zavrtite pladenj, dokler ušesa niso pod podporo noge in rahlo pritisnite, da se zaskoči na svoje mesto (slika 2-5). Stojalo je zdaj popolnoma sestavljeno (slika 2-6).
   
6. Noge stojala lahko podaljšate na želeno višino. Na najnižji ravni je višina 24" (61 cm) in se razteza do 41" (104 cm). Odvijte gumb za zaklepanje noge stojala na dnu vsake noge (slika 2-7) in izvlecite noge na želeno višino & nato varno zaklenite gumb. Popolnoma iztegnjeno stojalo je videti kot slika na sliki 2-8.
   
7. Stojalo bo najbolj togo in stabilno pri najnižji višini.

Pritrditev ekvatorialnega držala

Ekvatorialno držalo vam omogoča, da nagnete os vrtenja teleskopa, tako da lahko sledite zvezdam, ko se premikajo po nebu. Držalo AstroMaster je nemško ekvatorialno držalo (CG-3), ki se pritrdi na glavo stojala. Za pritrditev držala:

1. Odstranite ekvatorialno držalo iz škatle (slika 2-10). Držalo ima pritrjen majhen vijak za nastavitev zemljepisne širine (zaklepni vijak). Velik vijak za nastavitev zemljepisne širine (slika 2-10) bo navit v luknjo.
   
2. Držalo se bo pritrdilo na glavo stojala in natančneje na gumb z vijakom, pritrjenim pod glavo stojala (slika 2-9). Potisnite držalo (velik raven del z majhno cevjo, ki štrli ven) v sredinsko luknjo glave stojala, dokler se ne poravna, in ga držite pri miru. Nato se z drugo roko stegnite pod glavo stojala in zavrtite gumb, ki se bo navil v dno držala. Nadaljujte z vrtenjem, dokler ni tesno. Dokončana montaža držala na stojalo je vidna na sliki 2-11.
   
   

Namestitev protiutežne palice & Protiuteži

Za pravilno uravnoteženje teleskopa je držalo opremljeno s protiutežno palico in dvema protiutežema. Za namestitev:

1. Odstranite varnostni vijak protiuteži (oranžne barve) s protiutežne palice (na nasprotnem koncu navojne palice) tako, da ga odvijete v nasprotni smeri urinega kazalca.
   
2. Namestite velike navoje protiutežne palice v navojno luknjo v osi Dec. držala -- glejte sliko 2-13, dokler ni tesno. Zdaj ste pripravljeni za pritrditev protiuteži.
   
3. Usmerite držalo tako, da bo protiutežna palica usmerjena proti tlom.
4. Odvijte zaklepni gumb ob strani vsake protiuteži (ni pomembno, katero protiutež pritrdite najprej), tako da navoji ne štrlijo skozi sredinsko luknjo protiuteži.
5. Potisnite eno od protiuteži na protiutežno palico približno do polovice in varno privijte zaklepni gumb. Pravilna usmeritev uteži je prikazana na sliki 2-14.
   
6. Potisnite drugo protiutež na protiutežno palico do prve in jo nato varno zaklenite.
7. Zamenjajte varnostni vijak in ga varno privijte. Dokončana montaža je prikazana na sliki 2-14.

Pritrditev kablov za počasno premikanje

Držalo AstroMaster je opremljeno z dvema kabloma za počasno premikanje, ki vam omogočata natančne nastavitve teleskopa v R.A. in deklinaciji. Za namestitev kablov:

1. Poiščite dva kabla z gumboma (oba sta enake velikosti in dolžine) in se prepričajte, da vijak na vsakem koncu kabla ne štrli skozi odprtino.
2. Potisnite kabel na gred R.A., kolikor gre. Obstajata dve gredi R.A., ena na vsaki strani držala. Ni pomembno, katero gred uporabite, saj obe delujeta enako. Uporabite tisto, ki se vam zdi bolj priročna.
3. Privijte vijak na kablu R.A., da ga varno pritrdite na svoje mesto.
4. Kabel za počasno premikanje DEC se pritrdi na enak način kot kabel R.A.. Gred, na katero se prilega gumb za počasno premikanje DEC, je proti vrhu držala, tik pod platformo za pritrditev teleskopa.

Pritrditev cevi teleskopa na držalo

Optična cev teleskopa se pritrdi na držalo preko montažnega nosilca z drsno palico na vrhu držala (slika 2-16). Za 130 EQ Newtonian je montažna palica nosilec, ki je pritrjen na obroče cevi. Za 90 EQ refraktor je montažna palica pritrjena vzdolž dna cevi teleskopa. Preden pritrdite optično cev, se prepričajte, da sta gumba za zaklepanje deklinacije in rektascenzije privita (slika 2-17). Nato se prepričajte, da so vijaki za nastavitev zemljepisne širine (sliki 1-1 & 1-2) priviti. To bo zagotovilo, da se držalo ne bo nenadoma premaknilo med pritrjevanjem optične cevi teleskopa. Prav tako odstranite pokrovček objektiva (refraktor) ali pokrovček sprednje odprtine (Newtonian). Za pritrditev cevi teleskopa:

1. Odstranite zaščitni papir, ki prekriva optično cev. Pred odstranitvijo papirja boste morali odstraniti obroče cevi na 114 EQ Newtonian.
2. Odvijte montažni gumb in varnostni vijak na strani montažne platforme z lastovičjim repom, da ne štrlita v montažno platformo.
   
3. Potisnite montažno palico z lastovičjim repom v vdolbino na vrhu montažne platforme.
   
4. Privijte montažni gumb na montažni platformi z lastovičjim repom, da držite teleskop na mestu.
5. Ročno privijte varnostni vijak montažne platforme, dokler se konica ne dotakne strani montažnega nosilca.

OPOMBA: Nikoli ne odvijte nobenega od gumbov na cevi teleskopa ali držalu, razen gumbov R.A. in DEC..
Nasvet: Za največjo togost teleskopa in držala se prepričajte, da so gumbi/vijaki, ki držijo noge stojala na glavi stojala, priviti.

Namestitev diagonale & Okularji (refraktor)

Diagonala je prizma, ki preusmeri svetlobo pod pravim kotom glede na svetlobno pot refraktorja. To vam omogoča opazovanje v položaju, ki je udobnejši, kot če bi gledali naravnost skozi. Ta diagonala je model s pokončno sliko, ki popravi sliko, da je pravilno obrnjena in pravilno usmerjena od leve proti desni, kar je veliko lažje uporabljati za zemeljsko opazovanje. Prav tako lahko diagonalo zavrtite v kateri koli položaj, ki vam najbolj ustreza. Za namestitev diagonale in okularjev:

1. Vstavite majhno cev diagonale v 1,25" adapter za okular fokusne cevi na refraktorju – slika 2-19. Prepričajte se, da dva vijaka na adapterju za okular ne štrlita v cev fokusnika pred namestitvijo in da je pokrovček vtiča odstranjen z adapterja za okular.
   
2. Vstavite kromiran konec cevi enega od okularjev v diagonalo in privijte vijak. Ponovno se prepričajte, da vijak ne štrli v diagonalo, preden vstavite okular.
3. Okularje lahko zamenjate z drugimi goriščnimi razdaljami, tako da obrnete postopek v koraku 2 zgoraj.

Namestitev okularjev na Newtonians

Okular (ali okular) je optični element, ki poveča sliko, ki jo fokusira teleskop. Brez okularja bi bilo nemogoče uporabljati teleskop vizualno. Okularji se običajno imenujejo po goriščni razdalji in premeru cevi. Daljša goriščna razdalja (tj. večja številka) pomeni manjšo povečavo okularja (tj. moč). Na splošno boste pri gledanju uporabljali nizko do zmerno moč. Za več informacij o tem, kako določiti moč, glejte razdelek o "Izračunu povečave". Okular se prilega neposredno v fokusnik Newtonians. Za pritrditev okularjev:

1. Prepričajte se, da vijaki ne štrlijo v cev fokusnika. Nato vstavite kromirano cev okularjev v cev fokusnika (najprej odstranite pokrovček vtiča fokusnika) in privijte vijake.
   
2. Okular 20 mm se imenuje pokončni okular, ker popravi sliko, tako da je pravilno obrnjena in popravljena od leve proti desni. Zaradi tega je teleskop uporaben za zemeljsko gledanje.
3. Okularje lahko zamenjate tako, da obrnete postopek, kot je opisano zgoraj.

Ročno premikanje teleskopa

Da bi pravilno uravnotežili svoj teleskop, ga boste morali ročno premikati po različnih delih neba, da bi opazovali različne predmete. Za grobe nastavitve rahlo odvijte gumba za zaklepanje R.A. in Dec. in premaknite teleskop v želeno smer. Za natančne nastavitve, ko so gumbi zaklenjeni, zavrtite kable za počasno premikanje.
Osi R.A. in Dec. imata zaklepne gumbe za spuščanje vsake osi teleskopa. Za sprostitev sklopk na teleskopu odklenite zaklepne gumbe.

Uravnoteženje držala v R.A.
Za odpravo nepotrebne obremenitve držala mora biti teleskop pravilno uravnotežen okoli polarne osi. Poleg tega je pravilno uravnoteženje ključnega pomena za natančno sledenje, če uporabljate dodatni motorni pogon. Za uravnoteženje držala:

1. Sprostite zaklepni gumb R.A. (glejte sliko 2-21) in postavite teleskop na eno stran držala (prepričajte se, da je gumb montažnega nosilca z lastovičjim repom privit). Protiutežna palica se bo vodoravno raztezala na nasprotni strani držala (glejte sliko 2-22).
   
2. Sprostite teleskop — POSTOPOMA — da vidite, v katero smer se teleskop "prevrne" ali pade.
3. Odvijte zaklepni gumb protiuteži na protiuteži (eno po eno).
4. Premaknite protiuteži do točke, kjer uravnotežijo teleskop (tj. ostane pri miru, ko se sprosti zaklepni gumb R.A.).
5. Privijte zaklepne gumbe, da držite protiuteži na mestu.

Uravnoteženje držala v Dec.
Teleskop mora biti uravnotežen tudi na osi deklinacije, da se preprečijo nenadni premiki, ko se sprosti zaklepni gumb Dec. (slika 2-21). Za uravnoteženje teleskopa v Dec.:

1. Sprostite zaklepni gumb R.A. in zavrtite teleskop tako, da bo na eni strani držala (tj. kot je opisano v prejšnjem razdelku o uravnoteženju teleskopa v R.A.).
2. Zaklenite zaklepni gumb R.A., da držite teleskop na mestu.
3. Sprostite zaklepni gumb Dec. in zavrtite teleskop, dokler cev ni vzporedna s tlemi.
   
4. Sprostite cev — POSTOPOMA — da vidite, v katero smer se vrti okoli osi deklinacije. NE IZPUSTITE CEVI TELESKOPA POPOLNOMA!
5. Za 130 EQ Newtonian odvijte vijake, ki držijo cev teleskopa znotraj obročev cevi, in potisnite teleskop naprej ali nazaj, dokler ne ostane pri miru, ko se sprosti zaklepni gumb Dec. Za 90 EQ refraktor odvijte montažni gumb in varnostni vijak na montažnem nosilcu z lastovičjim repom (slika 2-18) in rahlo potisnite cev teleskopa v katero koli smer, dokler ne ostane pri miru, ko se sprosti zaklepni gumb Dec.
6. Trdno privijte vijake obroča cevi, da držite teleskop na mestu na 130 EQ. Za 90 EQ privijte montažni gumb in nato varnostni vijak na montažnem nosilcu z lastovičjim repom.

Nastavitev ekvatorialnega držala

Da bi motorni pogon natančno sledil, mora biti os vrtenja teleskopa vzporedna z osjo vrtenja Zemlje, postopek, znan kot polarna poravnava. Polarna poravnava se doseže NE s premikanjem teleskopa v R.A. ali Dec., temveč z navpično nastavitvijo držala, kar se imenuje višina. Ta razdelek preprosto obravnava pravilno gibanje teleskopa med postopkom polarne poravnave. Dejanski postopek polarne poravnave, to je vzporednost osi vrtenja teleskopa z osjo Zemlje, je opisan pozneje v tem priročniku v razdelku o "Polarni poravnavi".

Nastavitev držala po višini

• Za nastavitev zemljepisne širine polarne osi rahlo odvijte sprednji vijak za nastavitev zemljepisne širine (zaklepni vijak).
  
• Za povečanje ali zmanjšanje zemljepisne širine polarne osi privijte ali odvijte sprednji vijak za nastavitev zemljepisne širine, da izberete želeno zemljepisno širino. Nato varno privijte sprednji vijak za nastavitev zemljepisne širine.

Nastavitev zemljepisne širine na držalu AstroMaster ima razpon od približno 20° do 60°.
Najbolje je, da vedno opravite končne nastavitve višine tako, da premaknete držalo proti gravitaciji (tj. uporabite zadnji vijak za nastavitev zemljepisne širine, da dvignete držalo). Če želite to narediti, morate odpreti oba vijaka za nastavitev zemljepisne širine in ročno potisniti sprednji del držala navzdol, kolikor gre. Nato privijte zadnji vijak za nastavitev, da dvignete držalo na želeno zemljepisno širino.

Osnove teleskopa

Teleskop je instrument, ki zbira in usmerja svetlobo. Narava optične zasnove določa, kako se svetloba usmerja. Nekateri teleskopi, znani kot refraktorji, uporabljajo leče, drugi teleskopi, znani kot reflektorji (Newtonovi), pa uporabljajo ogledala.
Refraktor, ki je bil razvit v zgodnjih 1600-ih, je najstarejša zasnova teleskopa. Ime izhaja iz metode, ki jo uporablja za usmerjanje vhodnih svetlobnih žarkov. Refraktor uporablja lečo za upogibanje ali refrakcijo vhodnih svetlobnih žarkov, od tod tudi ime (glejte sliko 3-1). Zgodnje zasnove so uporabljale leče z enim elementom. Vendar pa leča z enim elementom deluje kot prizma in razbija svetlobo v barve mavrice, kar je pojav, znan kot kromatična aberacija. Da bi rešili to težavo, je bila uvedena leča z dvema elementoma, znana kot ahromat. Vsak element ima drugačen lomni količnik, kar omogoča, da se dve različni valovni dolžini svetlobe usmerjata v isto točko. Večina leč z dvema elementoma, običajno narejenih iz kronskega in kremenčevega stekla, je popravljena za rdečo in zeleno svetlobo. Modra svetloba se lahko še vedno usmerja v nekoliko drugačno točko.

Newtonov reflektor uporablja eno samo konkavno ogledalo kot primarno. Svetloba vstopi v cev in potuje do ogledala na zadnjem koncu. Tam se svetloba upogne naprej v cevi v eno točko, svojo goriščno točko. Ker bi postavitev glave pred teleskop, da bi si ogledali sliko z okularjem, preprečila delovanje reflektorja, ploščato ogledalo, imenovano diagonala, prestreže svetlobo in jo usmeri iz strani cevi pod pravim kotom glede na cev. Tam je nameščen okular za lažje gledanje.
Newtonovi reflektorski teleskopi nadomeščajo težke leče z ogledali za zbiranje in usmerjanje svetlobe, kar zagotavlja veliko večjo moč zbiranja svetlobe za porabljen denar. Ker se svetlobna pot prestreže in odbije na stran, lahko imate goriščne razdalje do 1000 mm in še vedno uživate v teleskopu, ki je relativno kompakten in prenosen. Newtonov reflektorski teleskop ponuja tako impresivne lastnosti zbiranja svetlobe, da se lahko resno zanimate za astronomijo globokega vesolja tudi z zmernim proračunom. Newtonovi reflektorski teleskopi zahtevajo več nege in vzdrževanja, ker je primarno ogledalo izpostavljeno zraku in prahu. Vendar pa ta majhna pomanjkljivost ne ovira priljubljenosti te vrste teleskopa pri tistih, ki želijo ekonomičen teleskop, ki še vedno lahko razreši šibke, oddaljene predmete.

Orientacija slike

Orientacija slike se spreminja glede na to, kako je okular vstavljen v teleskop. Pri uporabi zvezdne diagonale z refraktorji je slika pravilno obrnjena, vendar obrnjena od leve proti desni (tj. zrcalna slika). Če okular vstavite neposredno v fokus refraktorja (tj. brez diagonale), je slika obrnjena na glavo in obrnjena od leve proti desni (tj. obrnjena). Vendar pa je pri uporabi refraktorja AstroMaster in standardne diagonale za pokončno sliko slika pravilno orientirana v vseh pogledih.
Newtonovi reflektorji proizvajajo pokončno sliko, vendar se bo slika zdela zasukana glede na lokacijo držala okularja glede na tla. Vendar pa je z uporabo okularja za pokončno sliko, ki je priložen Newtonovim teleskopom AstroMaster, slika pravilno orientirana.

Fokusiranje

Če želite fokusirati svoj refraktorski ali Newtonov teleskop, preprosto obrnite gumb za fokusiranje, ki se nahaja neposredno pod držalom okularja (glejte sliki 1-1 in 1-2). Vrtenje gumba v smeri urinega kazalca vam omogoča, da se osredotočite na predmet, ki je dlje od tistega, ki ga trenutno opazujete. Vrtenje gumba v nasprotni smeri urinega kazalca od vas vam omogoča, da se osredotočite na predmet, ki je bližje od tistega, ki ga trenutno opazujete.
Opomba: Če nosite korekcijska očala (zlasti očala), jih boste morda želeli odstraniti, ko opazujete z okularjem, pritrjenim na teleskop. Vendar pa morate pri uporabi kamere vedno nositi korekcijska očala, da zagotovite najostrejši možni fokus. Če imate astigmatizem, morate korekcijska očala nositi ves čas.

Poravnava iskala

Star Pointer je najhitrejši in najlažji način, da svoj teleskop usmerite natančno na želeni predmet na nebu. Je kot laserski kazalnik, ki ga lahko usmerite neposredno na nočno nebo. Star Pointer je orodje za usmerjanje z ničelno povečavo, ki uporablja prevlečeno stekleno okno za superponiranje slike majhne rdeče pike na nočno nebo. Medtem ko imate obe očesi odprti, ko gledate skozi Star Pointer, preprosto premikajte svoj teleskop, dokler se rdeča pika, ki jo vidite skozi Star Pointer, ne združi s predmetom, ki ga vidite s prostim očesom. Rdečo piko proizvaja dioda, ki oddaja svetlobo (LED); to ni laserski žarek in ne bo poškodoval steklenega okna ali vašega očesa. Star pointer napaja dolgotrajna 3-voltna litijeva baterija (#CR1620), glejte sliko 3-4. Kot vsa iskala mora biti Star Pointer pravilno poravnan z glavnim teleskopom, preden ga lahko uporabljate.

Za poravnavo iskala Star Pointer:

1. Za vklop Star Pointerja obrnite stikalo v položaj "on" (vklop) – glejte sliko 3-4.
2. Poiščite svetlo zvezdo ali planet in ga centrirajte v okular z nizko močjo v glavnem teleskopu.
3. Z obema očesoma odprtima poglejte skozi stekleno okno v zvezdo za poravnavo. Če je Star Pointer popolnoma poravnan, boste videli, da se rdeča LED pika prekriva z zvezdo za poravnavo. Če Star Pointer ni poravnan, bodite pozorni na to, kje je rdeča pika glede na svetlo zvezdo.
4. Ne premikajte glavnega teleskopa, obrnite dva nastavitvena vijaka Star Pointerja, dokler rdeča pika ni neposredno nad zvezdo za poravnavo. Eksperimentirajte, v katero smer vsak vijak premakne rdečo piko.
5. Star Pointer je zdaj pripravljen za uporabo. Vedno izklopite napajanje, ko najdete predmet. To bo podaljšalo življenjsko dobo baterije in LED.

Opomba: Vaša baterija je morda že nameščena. Če ni, odprite predal za baterijo – glejte sliko 3-4 s tankim kovancem ali izvijačem. Vstavite baterijo s znakom "+" obrnjenim navzven. Nato vrnite predal za baterijo nazaj. Če boste kdaj morali zamenjati baterijo, je to 3-voltni litijev tip # CR 1620.
Komentar: Svetlost LED nima nastavitve svetlosti. Zasnovana je bila za delovanje na vseh lokacijah, kjer lahko ima dovolj svetlosti za urbana območja, a ni preveč svetla za uporabo na podeželskih območjih.

Izračun povečave

Moč svojega teleskopa lahko spremenite samo z zamenjavo okularja (okular). Za določitev povečave teleskopa preprosto delite goriščno razdaljo teleskopa z goriščno razdaljo uporabljenega okularja. V obliki enačbe je formula videti takole:

Recimo, na primer, da uporabljate 20 mm okular, ki je priložen vašemu teleskopu. Za določitev povečave preprosto delite goriščno razdaljo vašega teleskopa (AstroMaster 90 EQ ima na primer goriščno razdaljo 1000 mm) z goriščno razdaljo okularja, 20 mm. Deljenje 1000 z 20 da povečavo 50-kratne moči.
Čeprav je moč spremenljiva, ima vsak instrument pod povprečnim nebom mejo najvišje uporabne povečave. Splošno pravilo je, da se lahko uporabi 60-kratna moč za vsak palec odprtine. Na primer, AstroMaster 90 EQ ima premer 3,5 palca. Množenje 3,5 s 60 daje največjo uporabno povečavo 210-kratne moči. Čeprav je to največja uporabna povečava, se večina opazovanja opravi v območju od 20 do 35-kratne moči za vsak palec odprtine, kar je od 70 do 123-krat za teleskop AstroMaster 90 EQ. Povečavo za svoj teleskop lahko določite na enak način.

Določanje vidnega polja

Določanje vidnega polja je pomembno, če želite dobiti predstavo o kotni velikosti predmeta, ki ga opazujete. Za izračun dejanskega vidnega polja delite navidezno vidno polje okularja (ki ga dobavi proizvajalec okularja) s povečavo. V obliki enačbe je formula videti takole:

Kot lahko vidite, morate pred določitvijo vidnega polja izračunati povečavo. Z uporabo primera v prejšnjem razdelku lahko določimo vidno polje z uporabo istega 20 mm okularja, ki je standardno priložen teleskopu AstroMaster 90 EQ. 20 mm okular ima navidezno vidno polje 50°. Delite 50° s povečavo, ki je 50-kratna moč. To daje dejansko polje 1,0°.
Za pretvorbo stopinj v čevlje na 1.000 jardov, kar je bolj uporabno za zemeljsko opazovanje, preprosto pomnožite s 52,5. Če nadaljujemo z našim primerom, pomnožite kotno polje 1,0° s 52,5. To ustvari linearno širino polja 53 čevljev na razdalji tisoč jardov.

Splošni nasveti za opazovanje

Pri delu s katerim koli optičnim instrumentom si morate zapomniti nekaj stvari, da zagotovite najboljšo možno sliko.

• Nikoli ne glejte skozi okensko steklo. Steklo, ki ga najdemo v gospodinjskih oknih, je optično nepopolno in se zato lahko razlikuje po debelini od enega dela okna do drugega. Ta nedoslednost lahko vpliva na zmožnost fokusiranja vašega teleskopa in tudi bo. V večini primerov ne boste mogli doseči resnično ostre slike, v nekaterih primerih pa boste dejansko videli dvojno sliko.
• Nikoli ne glejte čez ali nad predmete, ki proizvajajo toplotne valove. To vključuje asfaltirana parkirišča v vročih poletnih dneh ali strehe zgradb.
• Megleno nebo, megla in rosenje lahko otežijo fokusiranje pri zemeljskem opazovanju. Količina podrobnosti, ki jih vidimo v teh pogojih, je močno zmanjšana.
• Če nosite korekcijska očala (zlasti očala), jih boste morda želeli odstraniti, ko opazujete z okularjem, pritrjenim na teleskop. Pri uporabi kamere pa morate vedno nositi korekcijska očala, da zagotovite najostrejši možni fokus. Če imate astigmatizem, morate korekcijska očala nositi ves čas.

Osnove astronomije

Do zdaj je ta priročnik obravnaval sestavljanje in osnovno delovanje vašega teleskopa. Da pa bi teleskop temeljiteje razumeli, morate vedeti nekaj o nočnem nebu. Ta razdelek obravnava opazovalno astronomijo na splošno in vključuje informacije o nočnem nebu in polarni poravnavi.

Nebeški koordinatni sistem

Da bi astronomi lažje našli objekte na nebu, uporabljajo nebeški koordinatni sistem, ki je podoben našemu geografskemu koordinatnemu sistemu tukaj na Zemlji. Nebeški koordinatni sistem ima pole, zemljepisne dolžine in širine ter ekvator. Večinoma ostanejo fiksni glede na zvezde v ozadju.
Nebeški ekvator poteka 360 stopinj okoli Zemlje in ločuje severno nebeško poloblo od južne. Tako kot Zemljin ekvator ima tudi ta odčitek nič stopinj. Na Zemlji bi bila to zemljepisna širina. Vendar pa se na nebu to imenuje deklinacija ali na kratko DEC. Črte deklinacije so poimenovane po svoji kotni razdalji nad in pod nebeškim ekvatorjem. Črte so razdeljene na stopinje, ločne minute in ločne sekunde. Odčitki deklinacije južno od ekvatorja imajo pred koordinato znak minus (-), tisti severno od nebeškega ekvatorja pa so prazni (tj. brez oznake) ali pa jim predhodi znak plus (+).
Nebeški ekvivalent zemljepisne dolžine se imenuje rektascenzija ali na kratko R.A.. Tako kot Zemljine zemljepisne dolžine potekajo od pola do pola in so enakomerno razporejene na 15 stopinj narazen. Čeprav so zemljepisne dolžine ločene s kotno razdaljo, so tudi merilo časa. Vsaka zemljepisna dolžina je od naslednje oddaljena eno uro. Ker se Zemlja zavrti enkrat na vsakih 24 ur, je skupaj 24 črt. Posledično so koordinate R.A. označene v časovnih enotah. Začne se s poljubno točko v ozvezdju Ribi, označeno z 0 ur, 0 minut, 0 sekund. Vse druge točke so označene z oddaljenostjo (tj. kako dolgo) zaostajajo za to koordinato, potem ko gre mimo nad glavo in se premika proti zahodu.

Gibanje zvezd

Dnevno gibanje Sonca po nebu je znano tudi najbolj priložnostnim opazovalcem. Ta dnevni pohod ni Sonce, ki se premika, kot so mislili zgodnji astronomi, ampak je posledica vrtenja Zemlje. Vrtenje Zemlje povzroča tudi, da zvezde počnejo isto, tako da rišejo velik krog, ko Zemlja zaključi eno vrtenje. Velikost krožne poti, ki jo sledi zvezda, je odvisna od tega, kje je na nebu. Zvezde blizu nebeškega ekvatorja tvorijo največje kroge, ki vzhajajo na vzhodu in zahajajo na zahodu. Če se premikamo proti severnemu nebeškemu polu, točki, okoli katere se zdi, da se zvezde na severni polobli vrtijo, postajajo ti krogi manjši. Zvezde na srednjih nebeških širinah vzhajajo na severovzhodu in zahajajo na severozahodu. Zvezde na visokih nebeških širinah so vedno nad obzorjem in veljajo za cirkumpolarne, ker nikoli ne vzhajajo in nikoli ne zahajajo. Nikoli ne boste videli, da bi zvezde dokončale en krog, ker sončna svetloba čez dan izbriše zvezdno svetlobo. Vendar pa je del tega krožnega gibanja zvezd v tej regiji neba mogoče videti tako, da nastavite kamero na stojalo in odprete zaklop za nekaj ur. Časovno osvetljevanje bo razkrilo polkroge, ki se vrtijo okoli pola. (Ta opis zvezdnih gibanj velja tudi za južno poloblo, razen če se vse zvezde južno od nebeškega ekvatorja premikajo okoli južnega nebeškega pola.)

Polarna poravnava z lestvico zemljepisne širine

Najlažji način za polarno poravnavo teleskopa je z lestvico zemljepisne širine. Za razliko od drugih metod, ki zahtevajo, da najdete nebeški pol z identifikacijo določenih zvezd v njegovi bližini, ta metoda deluje na podlagi znane konstante, da določi, kako visoko mora biti usmerjena polarna os. Nosilec AstroMaster CG-3 je mogoče nastaviti od približno 20 do 60 stopinj.

Konstanta, omenjena zgoraj, je razmerje med vašo zemljepisno širino in kotno razdaljo, ki je nebeški pol nad severnim (ali južnim) obzorjem. Kotna razdalja od severnega obzorja do severnega nebeškega pola je vedno enaka vaši zemljepisni širini. Da bi to ponazorili, si predstavljajte, da stojite na severnem polu, zemljepisna širina +90°. Severni nebeški pol, ki ima deklinacijo +90°, bi bil neposredno nad glavo (tj. 90 nad obzorjem). Zdaj pa recimo, da se premaknete za eno stopinjo proti jugu — vaša zemljepisna širina je zdaj +89° in nebeški pol ni več neposredno nad glavo. Premaknil se je za eno stopinjo bližje severnemu obzorju. To pomeni, da je pol zdaj 89° nad severnim obzorjem. Če se premaknete še za eno stopinjo proti jugu, se zgodi isto. Morali bi potovati 70 milj proti severu ali jugu, da bi spremenili svojo zemljepisno širino za eno stopinjo. Kot lahko vidite iz tega primera, je razdalja od severnega obzorja do nebeškega pola vedno enaka vaši zemljepisni širini.
Če opazujete iz Los Angelesa, ki ima zemljepisno širino 34°, je nebeški pol 34° nad severnim obzorjem. Vse, kar naredi lestvica zemljepisne širine, je, da usmeri polarno os teleskopa na pravo višino nad severnim (ali južnim) obzorjem. Za poravnavo teleskopa:

1. Prepričajte se, da je polarna os nosilca usmerjena proti severu. Uporabite znamenitost, za katero veste, da je obrnjena proti severu.
2. Izravnajte stojalo. Izravnava stojala je potrebna le, če uporabljate to metodo polarne poravnave.
3. Nastavite nosilec po višini, dokler kazalnik zemljepisne širine ne pokaže vaše zemljepisne širine. Premikanje nosilca vpliva na kot, pod katerim je usmerjena polarna os. Za posebne informacije o nastavitvi ekvatorialnega nosilca si oglejte razdelek »Nastavitev nosilca«.

To metodo je mogoče izvesti podnevi, s čimer se izognemo potrebi po tipanju v temi. Čeprav vas ta metoda NE postavi neposredno na pol, bo omejila število popravkov, ki jih boste naredili pri sledenju predmetu.

Usmerjanje na Polaris

Ta metoda uporablja Polaris kot kažipot do nebeškega pola. Ker je Polaris oddaljen manj kot stopinjo od nebeškega pola, lahko preprosto usmerite polarno os teleskopa na Polaris. Čeprav to nikakor ni popolna poravnava, vas pripelje znotraj ene stopinje. Za razliko od prejšnje metode je to treba storiti v temi, ko je Polaris viden.

1. Postavite teleskop tako, da bo polarna os usmerjena proti severu.
   
2. Odvijte gumb sklopke Dec. in premaknite teleskop, tako da bo cev vzporedna s polarno osjo. Ko je to storjeno, bo krog nastavitev deklinacije pokazal +90°. Če krog nastavitev deklinacije ni poravnan, premaknite teleskop tako, da bo cev vzporedna s polarno osjo.
3. Nastavite nosilec po višini in/ali azimutu, dokler Polaris ni v vidnem polju iskala.

Ne pozabite, da med polarno poravnavo NE premikajte teleskopa v R.A. ali DEC. Ne želite premikati samega teleskopa, temveč polarno os. Teleskop se uporablja preprosto za ogled, kam kaže polarna os.
Tako kot prejšnja metoda vas ta pripelje blizu pola, vendar ne neposredno nanj. Naslednja metoda pomaga izboljšati vašo natančnost za resnejša opazovanja in fotografiranje.

Iskanje severnega nebeškega pola

Na vsaki polobli je na nebu točka, okoli katere se zdi, da se vrtijo vse druge zvezde. Te točke se imenujejo nebeški poli in so poimenovani po polobli, v kateri se nahajajo. Na primer, na severni polobli se vse zvezde premikajo okoli severnega nebeškega pola. Ko je polarna os teleskopa usmerjena na nebeški pol, je vzporedna z Zemljino osjo vrtenja.
Mnoge metode polarne poravnave zahtevajo, da veste, kako najti nebeški pol z identifikacijo zvezd na tem območju. Za tiste na severni polobli iskanje nebeškega pola ni pretežko. Na srečo imamo zvezdo, ki jo lahko vidimo s prostim očesom in je oddaljena manj kot stopinjo. Ta zvezda, Polaris, je končna zvezda v ročaju Malega voza. Ker Mali voz (tehnično imenovan Ursa Minor) ni eno najsvetlejših ozvezdij na nebu, ga je morda težko locirati z urbanih območij. Če je temu tako, uporabite dve končni zvezdi v kotličku Velikega voza (kazalne zvezde). Potegnite si zamišljeno črto skozi njih proti Malemu vozu. Kažejo na Polaris (glejte sliko 4-5). Položaj Velikega voza (Ursa Major) se spreminja med letom in skozi noč (glejte sliko 4-4). Ko je Veliki voz nizko na nebu (tj. blizu obzorja), ga je morda težko locirati. V teh časih poiščite Kasiopejo (glejte sliko 4-5). Opazovalci na južni polobli nimajo toliko sreče kot tisti na severni polobli. Zvezde okoli južnega nebeškega pola niso niti približno tako svetle kot tiste okoli severnega. Najbližja zvezda, ki je razmeroma svetla, je Sigma Octantis. Ta zvezda je tik znotraj meje vidljivosti s prostim očesom (magnituda 5,5) in leži približno 59 ločnih minut od pola.

Definicija: Severni nebeški pol je točka na severni polobli, okoli katere se zdi, da se vrtijo vse zvezde. Nasprotna točka na južni polobli se imenuje južni nebeški pol.

Polarna poravnava na južni polobli

Polarna poravnava proti južnemu nebesnemu polu (SCP) je nekoliko zahtevnejša zaradi dejstva, da v njegovi bližini ni zelo svetle zvezde, kot je Polaris na severnem nebesnem polu. Obstajajo različni načini polarne poravnave teleskopa in za priložnostno opazovanje so spodaj navedene metode ustrezne in vas bodo pripeljale razumno blizu SCP.

Polarna poravnava z lestvico zemljepisne širine

Najlažji način za polarno poravnavo teleskopa je z lestvico zemljepisne širine. Za razliko od drugih metod, ki zahtevajo, da najdete nebesni pol z identifikacijo določenih zvezd v njegovi bližini, ta metoda deluje na podlagi znane konstante, da se določi, kako visoko mora biti usmerjena polarna os.
Zgoraj omenjena konstanta je razmerje med vašo zemljepisno širino in kotno razdaljo, ki je nebesni pol nad južnim obzorjem. Kotna razdalja od južnega obzorja do južnega nebesnega pola je vedno enaka vaši zemljepisni širini. Za ponazoritev si predstavljajte, da stojite na južnem polu, zemljepisna širina -90°. Južni nebesni pol, ki ima deklinacijo -90°, bi bil neposredno nad glavo (tj. 90° nad obzorjem). Recimo, da se premaknete za eno stopinjo proti severu – vaša zemljepisna širina je zdaj -89° in nebesni pol ni več neposredno nad glavo. Premaknil se je za eno stopinjo bližje proti južnemu obzorju. To pomeni, da je pol zdaj 89° nad južnim obzorjem. Če se premaknete še za eno stopinjo proti severu, se zgodi enako. Morali bi potovati 70 milj proti severu ali jugu, da bi spremenili svojo zemljepisno širino za eno stopinjo. Kot lahko vidite iz tega primera, je razdalja od južnega obzorja do nebesnega pola vedno enaka vaši zemljepisni širini.

Če opazujete iz Sydneyja, ki ima zemljepisno širino -34°, potem je nebesni pol 34° nad južnim obzorjem. Vse, kar lestvica zemljepisne širine naredi, je, da usmeri polarno os teleskopa na pravo višino nad južnim obzorjem. Za poravnavo teleskopa:

1. Prepričajte se, da je polarna os nosilca usmerjena proti jugu. Uporabite orientacijsko točko, za katero veste, da je obrnjena proti jugu.
2. Izravnajte stojalo. Izravnava stojala je potrebna samo, če uporabljate ta način polarne poravnave.
3. Prilagodite nosilec po višini, dokler kazalnik zemljepisne širine ne kaže na vašo zemljepisno širino. Premikanje nosilca vpliva na kot, pod katerim je usmerjena polarna os. Za natančne informacije o nastavitvi ekvatorialnega nosilca si oglejte razdelek »Prilagajanje nosilca« v priročniku za teleskop.
4. Če je zgornje pravilno izvedeno, bi morali biti sposobni opazovati blizu pola skozi iskalo in okular z majhno močjo.

To metodo je mogoče izvesti podnevi, s čimer se odpravi potreba po nerodnem delu v temi. Čeprav vas ta metoda NE postavi neposredno na pol, bo omejila število popravkov, ki jih boste naredili pri sledenju predmetu.

Kazanje na Sigma Octantis

Ta metoda uporablja Sigma Octantis kot kažipot do nebesnega pola. Ker je Sigma Octantis približno 1° stopinjo oddaljena od južnega nebesnega pola, lahko preprosto usmerite polarno os teleskopa na Sigma Octantis. Čeprav to nikakor ni popolna poravnava, vas pripelje znotraj ene stopinje. Za razliko od prejšnje metode je treba to storiti v temi, ko je Sigma Octantis vidna. Sigma Octantis ima magnitudo 5,5 in jo je morda težko videti, zato je lahko koristen daljnogled, pa tudi iskalo.

1. Nastavite teleskop tako, da bo polarna os usmerjena proti jugu.
2. Odvijte gumb sklopke DEC in premaknite teleskop tako, da bo cev vzporedna s polarno osjo. Ko je to storjeno, bo nastavitveni krog deklinacije kazal 90°. Če nastavitveni krog deklinacije ni poravnan, premaknite teleskop tako, da bo cev vzporedna s polarno osjo.
3. Prilagodite nosilec po višini in/ali azimutu, dokler Sigma Octantis ni v vidnem polju iskala.
4. Če je zgornje pravilno izvedeno, bi morali biti sposobni opazovati blizu pola skozi iskalo in okular z majhno močjo.

Ne pozabite, da med polarno poravnavo NE premikajte teleskopa v R.A. ali DEC. Ne želite premakniti samega teleskopa, temveč polarno os. Teleskop se uporablja preprosto za to, da vidite, kam kaže polarna os.
Kot prejšnja metoda vas tudi ta pripelje blizu pola, vendar ne neposredno nanj.

Iskanje južnega nebesnega pola (SCP)

Ta metoda pomaga izboljšati vašo polarno poravnavo in vas pripelje bližje polu kot zgornje metode. To bo izboljšalo vašo natančnost za resnejša opazovanja in fotografiranje.
V vsaki polobli obstaja točka na nebu, okoli katere se zdi, da se vrtijo vse druge zvezde. Te točke se imenujejo nebesni poli in so poimenovane po polobli, v kateri se nahajajo. Na primer, na južni polobli se vse zvezde premikajo okoli južnega nebesnega pola. Ko je polarna os teleskopa usmerjena proti nebesnemu polu, je vzporedna z Zemljino osjo vrtenja.
Mnoge metode polarne poravnave zahtevajo, da znate najti nebesni pol z identifikacijo zvezd na tem območju. Opazovalci na južni polobli nimajo toliko sreče kot tisti na severni polobli. Zvezde okoli južnega nebesnega pola niso niti približno tako svetle kot tiste okoli severnega nebesnega pola. Najbližja zvezda, ki je razmeroma svetla, je Sigma Octantis. Ta zvezda je tik znotraj meje z golimi očmi (magnituda 5,5) in leži približno 1° od južnega nebesnega pola, vendar jo je težko locirati.

Zato boste pri tej metodi uporabili zvezdne vzorce za iskanje južnega nebesnega pola. Narišite si zamišljeno črto proti SCP skozi Alpha Crucis in Beta Crucis (ki sta v Južnem križu). Narišite še eno zamišljeno črto proti SCP pod pravim kotom na črto, ki povezuje Alpha Centauri in Beta Centauri. Presečišče teh dveh namišljenih črt vas bo usmerilo blizu južnega nebesnega pola.

Metoda polarne poravnave z deklinacijskim odmikom

Ta metoda polarne poravnave vam omogoča, da dobite najnatančnejšo poravnavo na nebesnem polu, in je potrebna, če želite izvajati dolgotrajno astrofotografijo globokega neba skozi teleskop. Če želite izvajati tovrstno astrofotografijo, boste potrebovali tudi izbirni motorni pogon in drugo opremo za astrofotografijo. Metoda deklinacijskega odmika zahteva, da spremljate odmik izbranih zvezd. Odmik vsake zvezde vam pove, kako daleč je polarna os usmerjena od pravega nebesnega pola in v kateri smeri. Čeprav je deklinacijski odmik preprost in neposreden, zahteva veliko časa in potrpljenja, da ga prvič dokončate. Metodo deklinacijskega odmika je treba izvesti po tem, ko je bila dokončana katera koli od prej omenjenih metod.
Za uporabo te metode polarne poravnave na južni polobli je smer odmika, opisana spodaj, obrnjena za R.A. in DEC.
Za izvedbo metode deklinacijskega odmika morate izbrati dve svetli zvezdi. Ena naj bo blizu vzhodnega obzorja, druga pa proti jugu blizu poldnevnika. Obe zvezdi bi morali biti blizu nebesnega ekvatorja (tj. 0° deklinacije). Spremljali boste odmik vsake zvezde eno za drugo in samo v deklinaciji. Med spremljanjem zvezde na poldnevniku se razkrije vsaka napačna poravnava v smeri vzhod-zahod. Med spremljanjem zvezde blizu vzhodnega/zahodnega obzorja se razkrije vsaka napačna poravnava v smeri sever-jug. Koristno je imeti osvetljen okular z nitno mrežo, ki vam pomaga prepoznati kakršen koli odmik. Za zelo natančno poravnavo je priporočljiva tudi Barlow leča, saj poveča povečavo in hitreje razkrije kakršen koli odmik. Ko gledate proti jugu, vstavite diagonalo tako, da okular kaže naravnost navzgor. Vstavite okular s križno nitko in poravnajte križne nitke tako, da bo ena vzporedna z osjo deklinacije, druga pa vzporedna z osjo rektascenzije. Ročno premaknite teleskop v R.A. in DEC, da preverite vzporednost.
Najprej izberite svojo zvezdo blizu mesta, kjer se stikata nebesni ekvator in poldnevnik. Zvezda naj bo približno znotraj 1/2 ure od poldnevnika in znotraj petih stopinj od nebesnega ekvatorja. Centrirajte zvezdo v polju svojega teleskopa in spremljajte odmik v deklinaciji.

• Če zvezda odplava proti jugu, je polarna os predaleč proti vzhodu.
• Če zvezda odplava proti severu, je polarna os predaleč proti zahodu.

Ustrezno prilagodite polarno os, da odpravite kakršen koli odmik. Ko ste odpravili ves odmik, se premaknite na zvezdo blizu vzhodnega obzorja. Zvezda naj bo 20 stopinj nad obzorjem in znotraj petih stopinj od nebesnega ekvatorja.

• Če zvezda odplava proti jugu, je polarna os prenizka.
• Če zvezda odplava proti severu, je polarna os previsoka.

Spet ustrezno prilagodite polarno os, da odpravite kakršen koli odmik. Na žalost slednje prilagoditve rahlo vplivajo na prejšnje prilagoditve. Zato ponovite postopek, da izboljšate natančnost in preverite obe osi za minimalen odmik. Ko je odmik odpravljen, je teleskop zelo natančno poravnan. Zdaj lahko dolgo časa izvajate astrofotografijo globokega neba s primarnim fokusom.
OPOMBA: Če je vzhodno obzorje blokirano, lahko izberete zvezdo blizu zahodnega obzorja, vendar morate obrniti smer napake visoko/nizko polarno.

Poravnava nastavitvenih krogov

Preden lahko uporabite nastavitvene kroge za iskanje predmetov na nebu, morate poravnati nastavitveni krog R.A., ki se povečuje v minutah. Nastavitveni krog deklinacije je razdeljen v stopinjah in je tovarniško nastavljen, zato ne bi smel potrebovati nobenih prilagoditev. Na nastavitvenem krogu R.A. sta na številčnici dva niza številk – eden za severno poloblo (zgoraj) in eden za južno poloblo (spodaj).
Če želite poravnati nastavitveni krog R.A., boste morali poznati imena nekaj najsvetlejših zvezd na nebu. Če jih ne poznate, se jih lahko naučite z uporabo Celestronovih nebesnih kart (#93722) ali pa si ogledate aktualno astronomsko revijo.
Za poravnavo nastavitvenega kroga R.A.:

1. Poiščite svetlo zvezdo blizu nebesnega ekvatorja. Dlje kot ste od nebesnega pola, boljši bo vaš odčitek na nastavitvenem krogu R.A. Zvezda, s katero se odločite poravnati nastavitveni krog, mora biti svetla, njene koordinate pa morajo biti znane in jih je enostavno poiskati.
2. Centrirajte zvezdo v iskalniku.
3. Poglejte skozi glavni teleskop in preverite, ali je zvezda v polju. Če ne, jo poiščite in jo centrirajte.
4. Poiščite koordinate zvezde.
5. Zavrtite krog, dokler se pravilna koordinata ne poravna z indikatorjem R.A. Nastavitveni krog R.A. bi se moral prosto vrteti.

OPOMBA: Ker se nastavitveni krog R.A. NE premika, ko se teleskop premika v R.A., je treba nastavitveni krog poravnati vsakič, ko ga želite uporabiti za iskanje predmeta. Vendar vam ni treba vsakič uporabiti zvezde. Namesto tega lahko uporabite koordinate predmeta, ki ga trenutno opazujete.
Ko so krogi poravnani, jih lahko uporabite za iskanje vseh predmetov z znanimi koordinatami. Natančnost vaših nastavitvenih krogov je neposredno povezana z natančnostjo vaše polarne poravnave.

1. Izberite predmet za opazovanje. Uporabite sezonsko zvezdno karto, da se prepričate, da je predmet, ki ste ga izbrali, nad obzorjem. Ko se boste bolje seznanili z nočnim nebom, to ne bo več potrebno.
2. Poiščite koordinate v zvezdnem atlasu ali referenčni knjigi.
3. Pridržite teleskop in sprostite zaklepni gumb Dec.
4. Premaknite teleskop v deklinaciji, dokler indikator ne kaže na pravilno koordinato deklinacije.
5. Zaklenite zaklepni gumb Dec., da preprečite premikanje teleskopa.
6. Pridržite teleskop in sprostite zaklepni gumb R.A.
7. Premaknite teleskop v R.A., dokler indikator ne kaže na pravilno koordinato.
8. Zaklenite zaklepni gumb R.A., da preprečite zdrs teleskopa v R.A.
9. Poglejte skozi iskalo, da preverite, ali ste locirali predmet, in ga centrirajte v iskalniku.
10. Poglejte v glavno optiko in predmet bi moral biti tam. Nekaterih šibkejših predmetov morda ne boste mogli videti v iskalniku. Ko se to zgodi, je dobro imeti zvezdno karto območja, da lahko »skačete po zvezdah« skozi polje do svojega cilja.
11. Ta postopek lahko ponovite za vsak predmet skozi katero koli noč.

Motorni pogon

Za omogočanje sledenja nebesnih teles ponuja Celestron enoosni DC motorni pogon za ekvatorialni nosilec AstroMaster. Ko je enkrat polarno poravnan, bo motorni pogon natančno sledil objektom v rektascenziji, ko se premikajo po nebu. Potrebne bodo le manjše prilagoditve v deklinaciji, da bodo nebesna telesa dolgo časa ostala v središču okularja. Modela # 21069 in # 31051 sta standardno opremljena s tem motornim pogonom in je pritrjen na nosilec, vendar ga boste morali odstraniti, da namestite baterijo (odstranite motorni pogon tako, da izvedete obratno od navodil za namestitev in namestite baterijo v skladu s spodnjimi informacijami ter nato ponovno namestite motorni pogon). Motorni pogon se prodaja kot dodatna oprema (model # 93514) za druge modele.
Namestitev motornega pogona – za tiste, ki ga kupujejo kot dodatno opremo.
Motorni pogon se pritrdi na ekvatorialni nosilec AstroMaster preko fleksibilne spojke, ki se pritrdi na gred za počasno gibanje R.A. in nosilca motorja, ki drži motor na mestu. Za namestitev motornega pogona glejte opis in fotografije spodaj:

1. Prepričajte se, da je kabel za počasno gibanje R.A. pritrjen na gred R.A. nasproti lestvice zemljepisne širine.
2. Odstranite vijak z imbus glavo, ki se nahaja na strani polarne gredi.
3. Potisnite odprti konec fleksibilne motorne spojke preko gredi R.A.. Prepričajte se, da je vijak na fleksibilni motorni spojki nameščen nad ravnim delom gredi R.A..
4. Privijte vijak motorne spojke s ploščatim izvijačem.
5. Zavrtite motor na gredi, dokler se reža na nosilcu motorja ne poravna z navojno luknjo v središču osi vrtenja zemljepisne širine nosilca.
6. Postavite vijak z imbus glavo skozi nosilec motorja in ga navijte v luknjo na strani osi vrtenja. Nato privijte vijak z imbus ključem.

Upravljanje motornega pogona
Motorni pogon napaja ena 9-voltna alkalna baterija. Ta lahko napaja pogon do 40 ur, odvisno od nastavitve hitrosti motorja in temperature okolice. Za namestitev baterije odvijte dva pritrdilna vijaka – Slika 4-11. Odstranite ploščo nadzorne plošče iz sklopa motorja in nato odstranite nosilec motorja z motorja. Nato boste lahko prišli do baterije, priključene na kable za namestitev ali zamenjavo. Na koncu obrnite vse korake, da ponovno namestite motorni pogon na nosilec.

Motorni pogon je opremljen z regulatorjem hitrosti (na sliki 4-11 je nad pritrdilnim vijakom), ki omogoča, da motorni pogon sledi pri višji ali nižji hitrosti. To je uporabno pri opazovanju ne-zvezdnih objektov, kot sta Luna ali Sonce, ki potujejo nekoliko drugače kot zvezde. Za spremembo hitrosti motorja premaknite stikalo za vklop/izklop v položaj "ON" (vklop) in zasvetila bo rdeča lučka indikatorja napajanja. Nato zavrtite gumb regulatorja hitrosti v smeri urinega kazalca, da povečate hitrost motorja, in v nasprotni smeri urinega kazalca, da zmanjšate hitrost.
Za določitev ustrezne hitrosti mora biti teleskop približno polarno poravnan. Poiščite zvezdo na nebesnem ekvatorju (pribl. 0° deklinacije) in jo centrirajte v okular z nizko močjo. Vklopite pogon in pustite teleskopu, da sledi 1 ali 2 minuti. Če se po nekaj minutah zvezda premakne proti zahodu, motor sledi prepočasi in povečajte hitrost motorja. Če se zvezda premika proti vzhodu, zmanjšajte hitrost motorja. Ponovite ta postopek, dokler zvezda ne ostane več minut v središču okularja. Ne pozabite prezreti morebitnega premika zvezde v deklinaciji.
Pogon ima tudi stikalo "N/S" (S/J), ki ga morate nastaviti, če delujete na severni ali južni polobli.

Opazovanje nebesnih teles

Ko je vaš teleskop pripravljen, ga lahko uporabite za opazovanje. Ta razdelek obravnava nasvete za vizualno opazovanje tako za objekte sončnega sistema kot tudi za objekte globokega vesolja ter splošne pogoje opazovanja, ki bodo vplivali na vašo sposobnost opazovanja.

Opazovanje Lune

Pogosto je skušnjava opazovati Luno, ko je polna. Takrat je stran, ki jo vidimo, popolnoma osvetljena in njena svetloba je lahko premočna. Poleg tega v tej fazi ni videti skoraj nobenega kontrasta.
Eden najboljših časov za opazovanje Lune je med njenimi delnimi fazami (okoli prvega ali tretjega krajca). Dolge sence razkrivajo veliko podrobnosti na lunarni površini. Pri nizki moči boste lahko videli večino lunarnega diska naenkrat. Zamenjajte z dodatnimi okularji za večjo moč (povečavo), da se osredotočite na manjše območje.

Nasveti za opazovanje Lune
Za povečanje kontrasta in poudarjanje podrobnosti na lunarni površini uporabite dodatne filtre. Rumeni filter dobro izboljša kontrast, nevtralni filter ali polarizacijski filter pa zmanjšata celotno svetlost površine in bleščanje.

Opazovanje planetov

Drugi fascinantni cilji so planeti, ki jih lahko vidimo s prostim očesom. Pri Veneri lahko opazujete njene lunam podobne faze. Mars lahko razkrije številne površinske podrobnosti in eno, če ne celo obe polarni kapi. Videli boste lahko oblakovne pasove Jupitra in veliko rdečo pego (če bo vidna v času opazovanja). Poleg tega boste lahko videli tudi Jupitrove lune, ki krožijo okoli velikanskega planeta. Saturn s svojimi čudovitimi obroči je zmerno viden pri zmerni moči.

Nasveti za opazovanje planetov

• Ne pozabite, da so atmosferske razmere običajno omejitveni dejavnik, koliko podrobnosti o planetih bo vidnih. Izogibajte se opazovanju planetov, ko so nizko na obzorju ali ko so neposredno nad virom sevalne toplote, kot je streha ali dimnik. Glejte razdelek "Pogoji vidnosti" kasneje v tem razdelku.
• Za povečanje kontrasta in poudarjanje podrobnosti na površini planeta poskusite uporabiti filtre za okularje Celestron.

Opazovanje Sonca

Čeprav ga številni amaterski astronomi spregledajo, je opazovanje Sonca nagrajujoče in zabavno. Ker pa je Sonce tako svetlo, je treba pri opazovanju naše zvezde sprejeti posebne previdnostne ukrepe, da ne poškodujete oči ali teleskopa.
Za varno opazovanje Sonca uporabite solarni filter, ki zmanjša intenzivnost sončne svetlobe in omogoča varno opazovanje. S filtrom lahko vidite sončne pege, ko se premikajo po sončnem disku, in fakule, ki so svetli madeži, vidni v bližini roba Sonca.

• Najboljši čas za opazovanje Sonca je zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko je zrak hladnejši.
• Če želite centrirati Sonce, ne da bi gledali v okular, opazujte senco teleskopske cevi, dokler ne tvori krožne sence.

Opazovanje objektov globokega vesolja

Objekti globokega vesolja so preprosto tisti objekti, ki so zunaj meja našega sončnega sistema. Mednje spadajo zvezdne kopice, planetarne meglice, difuzne meglice, dvojne zvezde in druge galaksije zunaj naše Rimske ceste. Večina objektov globokega vesolja ima veliko kotno velikost. Zato je za njihovo opazovanje dovolj nizka do zmerna moč. Vizualno so preveč bledi, da bi razkrili katero koli barvo, ki jo vidimo na fotografijah z dolgimi osvetlitvami. Namesto tega se zdijo črno-beli. In zaradi njihove nizke površinske svetlosti jih je treba opazovati z lokacije s temnim nebom. Svetlobno onesnaženje okoli velikih urbanih območij izpere večino meglic, zaradi česar jih je težko, če ne že nemogoče opazovati. Filtri za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja pomagajo zmanjšati svetlost ozadja neba in s tem povečati kontrast.

Pogoji vidnosti

Pogoji vidnosti vplivajo na to, kaj lahko vidite skozi teleskop med opazovanjem. Pogoji vključujejo prosojnost, osvetlitev neba in vidnost. Razumevanje pogojev vidnosti in učinka, ki ga imajo na opazovanje, vam bo pomagalo, da boste kar najbolje izkoristili svoj teleskop.

Prosojnost
Prosojnost je jasnost atmosfere, na katero vplivajo oblaki, vlaga in drugi delci v zraku. Gosti kumulusi so popolnoma neprozorni, cirusi pa so lahko tanki, kar omogoča prehod svetlobe najsvetlejših zvezd. Megleno nebo absorbira več svetlobe kot jasno nebo, zaradi česar je težje videti šibkejše objekte in zmanjšuje kontrast na svetlejših objektih. Aerosoli, ki jih v zgornjo atmosfero izbruhnejo vulkanski izbruhi, prav tako vplivajo na prosojnost. Idealni pogoji so, ko je nočno nebo črno kot črnilo.

Osvetlitev neba
Splošna osvetlitev neba, ki jo povzročajo Luna, polarni sij, naravna svetloba zraka in svetlobno onesnaževanje, močno vpliva na prosojnost. Medtem ko to ni problem za svetlejše zvezde in planete, svetlo nebo zmanjšuje kontrast razširjenih meglic, zaradi česar jih je težko, če ne že nemogoče videti. Če želite kar najbolje izkoristiti svoje opazovanje, omejite opazovanje globokega neba na noči brez lune, daleč od svetlobno onesnaženega neba, ki ga najdemo okoli večjih urbanih območij. Filtri LPR izboljšajo opazovanje globokega neba z območij, onesnaženih s svetlobo, tako da blokirajo neželeno svetlobo, medtem ko prepuščajo svetlobo iz določenih objektov globokega neba. Po drugi strani pa lahko opazujete planete in zvezde z območij, onesnaženih s svetlobo, ali ko je Luna zunaj.

Vidnost
Pogoji vidnosti se nanašajo na stabilnost atmosfere in neposredno vplivajo na količino finih podrobnosti, ki jih vidimo v razširjenih objektih. Zrak v naši atmosferi deluje kot leča, ki upogiba in izkrivlja dohodne svetlobne žarke. Količina upogibanja je odvisna od gostote zraka. Različne temperaturne plasti imajo različne gostote in zato različno upogibajo svetlobo. Svetlobni žarki iz istega predmeta prispejo rahlo izpodrinjeni, kar ustvarja nepopolno ali razmazano sliko. Te atmosferske motnje se občasno in od kraja do kraja razlikujejo. Velikost zračnih delcev v primerjavi z vašo odprtino določa kakovost "vidnosti". V dobrih pogojih vidnosti so vidne fine podrobnosti na svetlejših planetih, kot sta Jupiter in Mars, zvezde pa so točkaste slike. V slabih pogojih vidnosti so slike zamegljene, zvezde pa se pojavljajo kot packe.
Tu opisani pogoji veljajo za vizualna in fotografska opazovanja.

Pogoji vidnosti neposredno vplivajo na kakovost slike. Te risbe predstavljajo točkovni vir (tj. zvezdo) v slabih pogojih vidnosti (levo) do odličnih pogojev (desno). Najpogosteje pogoji vidnosti ustvarjajo slike, ki ležijo nekje med tema dvema skrajnostima.

Astrofotografija

Serija teleskopov AstroMaster je bila zasnovana za vizualno opazovanje. Potem ko nekaj časa opazujete nočno nebo, se boste morda želeli preizkusiti v fotografiranju. S teleskopom je mogoče fotografirati v več oblikah, tako nebesnih kot zemeljskih. Spodaj je le zelo kratka razprava o nekaterih razpoložljivih metodah fotografiranja, zato vam predlagamo, da poiščete različne knjige za podrobne informacije o tej temi.
Kot minimum boste potrebovali digitalni fotoaparat ali 35-milimetrski SLR fotoaparat. Fotoaparat pritrdite na teleskop z:

• Digitalni fotoaparat – potrebovali boste univerzalni adapter za digitalni fotoaparat (# 93626). Adapter omogoča togo pritrditev fotoaparata za zemeljsko in primarno fokusno astrofotografijo.
• 35-milimetrski SLR fotoaparat – s fotoaparata boste morali odstraniti objektiv in pritrditi T-obroček za vašo specifično znamko fotoaparata. Nato boste potrebovali T-adapter (# 93625), da pritrdite en konec na T-obroček, drugi konec pa na cev za ostrenje teleskopa. Vaš teleskop je zdaj objektiv fotoaparata. Prav tako lahko prilagodite 90 EQ z uporabo T-navojev adapterja za okular (slika 2-19), kjer se bo T-obroček navojil namesto uporabe T-adapterja (# 93625).

Fotografiranje s kratko osvetlitvijo in primarnim fokusom

Fotografiranje s kratko osvetlitvijo in primarnim fokusom je najboljši način za začetek snemanja nebesnih objektov. Izvedemo ga tako, da fotoaparat pritrdite na teleskop, kot je opisano v zgornjem odstavku. Upoštevati morate nekaj točk:

• Poravnajte teleskop s polarno osjo in vklopite izbirni motorni pogon za sledenje.
• Lahko posnamete Luno in svetlejše planete. Morali boste eksperimentirati z različnimi nastavitvami in časi osvetlitve. Veliko informacij lahko dobite v priročniku z navodili za vaš fotoaparat, ki lahko dopolni tisto, kar najdete v podrobnih knjigah o tej temi.
• Če je mogoče, fotografirajte z mesta opazovanja s temnim nebom.

Fotografiranje z nahrbtnikom

Samo za teleskop 130 EQ Newtonian se fotografiranje z nahrbtnikom izvaja s fotoaparatom in njegovim običajnim objektivom, nameščenim na vrhu teleskopa. S to metodo lahko zajamete celotna ozvezdja in posnamete velike meglice. Fotoaparat pritrdite na vijak adapterja za nahrbtnik (slika 6-1), ki se nahaja na vrhu montažnega obroča cevi (vaš fotoaparat bo imel navojno luknjo na dnu, ki ustreza temu vijaku). Poravnati boste morali teleskop s polarno osjo in vklopiti izbirni motorni pogon za sledenje.

Planetrano in lunarno fotografiranje s posebnimi snemalniki

V zadnjih nekaj letih se je razvila nova tehnologija, ki omogoča razmeroma enostavno snemanje vrhunskih slik planetov in lune, rezultati pa so resnično neverjetni. Celestron ponuja NexImage (# 93712), ki je poseben fotoaparat, priložena pa je programska oprema za obdelavo slik. Že prvo noč lahko posnamete planetarne slike, ki se lahko kosajo s tistimi, ki so jih profesionalci posneli z velikimi teleskopi pred nekaj kratkimi leti.

CCD snemanje za objekte globokega vesolja

Za snemanje slik objektov globokega neba so bili razviti posebni fotoaparati. Ti so se v zadnjih nekaj letih razvili in postali veliko bolj ekonomični, amaterji pa lahko posnamejo fantastične slike. Napisanih je bilo več knjig o tem, kako dobiti najboljše možne slike. Tehnologija se še naprej razvija z boljšimi in lažjimi izdelki na trgu.

Zemeljsko fotografiranje

Vaš teleskop je odličen telefoto objektiv za zemeljsko (kopensko) fotografijo. Posnamete lahko slike različnih slikovitih pogledov, divjih živali, narave in skoraj vsega. Za najboljšo želeno sliko boste morali eksperimentirati z ostrenjem, hitrostmi itd. Fotoaparat lahko prilagodite v skladu z navodili na vrhu te strani.

Vzdrževanje teleskopa

Čeprav vaš teleskop ne zahteva veliko vzdrževanja, je treba upoštevati nekaj stvari, ki bodo zagotovile, da bo vaš teleskop deloval kar najbolje.

Nega in čiščenje optike

Občasno se lahko na objektivu ali primarnem zrcalu nabere prah in/ali vlaga, odvisno od vrste teleskopa, ki ga imate. Pri čiščenju katerega koli instrumenta je treba biti posebej previden, da ne poškodujete optike.
Če se je na optiki nabral prah, ga odstranite s čopičem (iz kamelje dlake) ali pločevinko s stisnjenim zrakom. Pršite pod kotom na stekleno površino približno dve do štiri sekunde. Nato uporabite raztopino za čiščenje optike in bel papirnato brisačo, da odstranite morebitne preostale ostanke. Raztopino nanesite na brisačo in nato papirnato brisačo na optiko. Poteze z nizkim pritiskom naj potekajo od središča leče (ali zrcala) do zunanjega dela. NE drgnite v krogih!
Uporabite lahko komercialno izdelano čistilo za leče ali pa ga zmešate sami. Dobra čistilna raztopina je izopropilni alkohol, pomešan z destilirano vodo. Raztopina mora vsebovati 60 % izopropilnega alkohola in 40 % destilirane vode. Lahko pa uporabite tudi tekoče milo za posodo, razredčeno z vodo (nekaj kapljic na liter vode).
Občasno se vam lahko med opazovanjem na optiki teleskopa nabere rosa. Če želite nadaljevati z opazovanjem, morate roso odstraniti, bodisi s sušilnikom za lase (na nizki nastavitvi) bodisi tako, da teleskop usmerite proti tlom, dokler rosa ne izhlapi.
Če se vlaga kondenzira na notranji strani optike, odstranite dodatke iz teleskopa. Teleskop postavite v okolje brez prahu in ga usmerite navzdol. To bo odstranilo vlago iz cevi teleskopa.
Da bi zmanjšali potrebo po čiščenju teleskopa, po uporabi namestite vse pokrove leč. Ker celice NISO zatesnjene, je treba pokrove namestiti čez odprtine, ko niso v uporabi. To bo preprečilo vstop nečistoč v optično cev.
Notranje nastavitve in čiščenje naj izvaja samo servisna služba Celestron. Če je vaš teleskop potreben notranjega čiščenja, pokličite tovarno za številko odobritve vračila in ponudbo cene.

Kolimacija newtonovca

Optično zmogljivost večine newtonovskih odsevnih teleskopov je mogoče optimizirati s ponovno kolimacijo (poravnavo) optike teleskopa, po potrebi. Kolimirati teleskop preprosto pomeni uravnotežiti njegove optične elemente. Slaba kolimacija bo povzročila optične aberacije in distorzije.
Preden kolimirate teleskop, si vzemite čas, da se seznanite z vsemi njegovimi komponentami. Primarno zrcalo je veliko zrcalo na zadnjem koncu cevi teleskopa. To zrcalo se nastavlja s sproščanjem in zategovanjem treh vijakov, nameščenih 120 stopinj narazen, na koncu cevi teleskopa. Sekundarno zrcalo (majhno, eliptično zrcalo pod fokuserjem, spredaj v cevi) ima tudi tri nastavitvene vijake; za izvedbo kolimacije boste potrebovali dodatna orodja (opisana spodaj). Če želite ugotoviti, ali vaš teleskop potrebuje kolimacijo, ga najprej usmerite proti svetli steni ali modremu nebu zunaj.

Poravnava sekundarnega zrcala

V nadaljevanju je opisan postopek za dnevno kolimacijo teleskopa z uporabo dodatnega orodja za kolimacijo newtonovca (#94183), ki ga ponuja Celestron. Za kolimacijo teleskopa brez orodja za kolimacijo preberite naslednji razdelek o nočni kolimaciji zvezd. Za zelo natančno kolimacijo je na voljo dodatni okular za kolimacijo 1 ¼" (# 94182).
Če imate okular v fokuserju, ga odstranite. Izvlecite cev fokuserja do konca z uporabo gumbov za ostrenje, dokler njegova srebrna cev ni več vidna. Skozi fokuser boste gledali odsev sekundarnega zrcala, projiciranega iz primarnega zrcala. Med tem korakom prezrite silhuetni odsev primarnega zrcala. Vstavite kolimacijski pokrovček v fokuser in poglejte skozi njega. Če je fokus povsem potegnjen, bi morali videti celotno primarno zrcalo, ki se odbija v sekundarnem zrcalu. Če primarno zrcalo ni centrirano v sekundarnem zrcalu, nastavite vijake sekundarnega zrcala tako, da jih izmenično zategujete in sproščate, dokler ni obrobje primarnega zrcala centrirano v vašem pogledu. NE sproščajte ali zategnite sredinskega vijaka v nosilcu sekundarnega zrcala, ker ohranja pravilen položaj zrcala.

Poravnava primarnega zrcala

Zdaj nastavite vijake primarnega zrcala, da ponovno centrirate odsev majhnega sekundarnega zrcala, tako da je v silhueti glede na pogled primarnega. Ko gledate v fokuser, bi morale biti silhuete zrcal koncentrične. Ponovite koraka ena in dva, dokler tega ne dosežete.
Odstranite kolimacijski pokrovček in poglejte v fokuser, kjer bi morali videti odsev svojega očesa v sekundarnem zrcalu.
Pogledi kolimacije newtonovca, kot jih vidite skozi fokuser z uporabo kolimacijskega pokrovčka

Nočna kolimacija zvezd
Po uspešno zaključeni dnevni kolimaciji lahko izvedete nočno kolimacijo zvezd s tesnim nastavljanjem primarnega zrcala, medtem ko je cev teleskopa na nosilcu in usmerjena v svetlo zvezdo. Teleskop je treba nastaviti ponoči, sliko zvezde pa je treba preučiti pri srednji do visoki moči (30-60 moči na palec aperture). Če je prisoten nesimetričen vzorec ostrenja, ga je mogoče popraviti s ponovno kolimacijo samo primarnega zrcala.

Postopek (prosimo, preberite ta razdelek v celoti, preden začnete):
Za kolimacijo zvezd na severni polobli usmerite stacionarno zvezdo, kot je Severnica (Polaris). Najdete jo lahko na severnem nebu, na razdalji nad obzorjem, ki je enaka vaši zemljepisni širini. Je tudi končna zvezda v ročaju Malega voza. Polaris ni najsvetlejša zvezda na nebu in se lahko zdi celo medla, odvisno od vaših nebesnih razmer.
Pred ponovno kolimacijo primarnega zrcala poiščite kolimacijske vijake na zadnji strani cevi teleskopa.
Zadnja celica (prikazana na sliki 7-1) ima tri velike krilne vijake, ki se uporabljajo za kolimacijo, in tri majhne krilne vijake, ki se uporabljajo za zaklepanje zrcala na mestu. Kolimacijski vijaki nagnejo primarno zrcalo. Začeli boste s popuščanjem majhnih zaklepnih vijakov za nekaj obratov vsakega. Običajno bodo premiki v velikosti ¹/₈ obrata naredili razliko, pri čemer je približno ¹/₂ do ³/₄ obrata največ, kar je potrebno za velike kolimacijske vijake. Obrnite en kolimacijski vijak naenkrat in s kolimacijskim orodjem ali okularjem preverite, kako to vpliva na kolimacijo (glejte naslednji odstavek spodaj). Potrebno bo nekaj eksperimentiranja, vendar boste sčasoma dosegli centriranje, ki ga želite.
Najbolje je, da uporabite dodatno kolimacijsko orodje ali kolimacijski okular. Poglejte v fokuser in opazite, ali se je sekundarni odsev premaknil bližje središču primarnega zrcala.
S Polarisom ali svetlo zvezdo, centrirano znotraj vidnega polja, fokusirajte s standardnim okularjem ali okularjem z največjo močjo, tj. najkrajšo goriščno razdaljo v mm, kot je 6 mm ali 4 mm. Druga možnost je uporaba okularja z daljšo goriščno razdaljo z Barlow lečo. Ko je zvezda v fokusu, bi morala izgledati kot ostra konica svetlobe. Če je pri ostrenju na zvezdo nepravilne oblike ali ima na robu svetlobni sij, to pomeni, da vaša zrcala niso poravnana. Če opazite videz svetlobnega sija od zvezde, ki ostane stabilen na mestu, takoj ko greste v in iz natančnega fokusa, bo ponovna kolimacija pomagala izostriti sliko.
Ko ste zadovoljni s kolimacijo, zategnite majhne zaklepne vijake.
Bodite pozorni na smer, v kateri se zdi, da se svetloba širi. Na primer, če se zdi, da se širi proti položaju treh ur v vidnem polju, morate premakniti kateri koli vijak ali kombinacijo kolimacijskih vijakov, ki so potrebni za premik slike zvezde proti smeri širjenja. V tem primeru bi želeli premakniti sliko zvezde v okularju z nastavitvijo kolimacijskih vijakov proti položaju treh ur v vidnem polju. Morda bo treba prilagoditi vijak samo toliko, da premaknete sliko zvezde od središča vidnega polja do približno polovice ali manj proti robu polja (pri uporabi okularja z visoko močjo).
Nastavitve kolimacije je najbolje narediti, medtem ko opazujete položaj zvezde v vidnem polju in hkrati obračate nastavitvene vijake. Na ta način lahko natančno vidite, v katero smer se premik zgodi. Morda bo koristno imeti dve osebi, ki delata skupaj: ena opazuje in daje navodila, katere vijake je treba obrniti in za koliko, druga pa izvaja nastavitve.

Po prvi ali vsaki nastavitvi je treba ponovno usmeriti cev teleskopa, da ponovno centrirate zvezdo v središče vidnega polja. Nato lahko sliko zvezde ocenimo glede simetrije tako, da gremo tik znotraj in zunaj natančnega fokusa in opazujemo vzorec zvezde. Če so bile opravljene pravilne nastavitve, bi morala biti vidna izboljšava. Ker so prisotni trije vijaki, bo morda treba premakniti vsaj dva, da dosežemo potrebno premikanje zrcala.

Dodatna oprema

Ugotovili boste, da bo dodatna oprema za vaš teleskop AstroMaster izboljšala vaš užitek pri gledanju in razširila uporabnost vašega teleskopa. To je le kratek seznam različne dodatne opreme s kratkim opisom. Za popolne opise in vso razpoložljivo dodatno opremo obiščite spletno mesto Celestron ali katalog dodatne opreme Celestron.

Nebesni zemljevidi (# 93722) – Celestronovi nebesni zemljevidi so idealen učni pripomoček za učenje nočnega neba. Tudi če že poznate večja ozvezdja, vam lahko ti zemljevidi pomagajo locirati vse vrste fascinantnih predmetov.

Okularji Omni Plossl – Ti okularji so cenovno ugodni in ponujajo izjemno ostre poglede po celotnem polju. Uporabljajo zasnovo leče s 4 elementi in imajo naslednje goriščne razdalje: 4 mm, 6 mm, 9 mm, 12,5 mm, 15 mm, 20 mm, 25 mm, 32 mm in 40 mm – vse v 1,25" ceveh.

Barlow leča Omni (# 93326) – Če jo uporabljate s katerim koli okularjem, podvoji povečavo tega okularja. Barlow leča je negativna leča, ki poveča goriščno razdaljo teleskopa. 2x Omni je 1,25" cev, dolga je manj kot 3" (76 mm) in tehta le 4 oz. (113 gr.).
Mesečev filter (# 94119-A) – To je ekonomičen 1,25" filter za okular, ki zmanjšuje svetlost lune in izboljšuje kontrast, tako da je mogoče opazovati več podrobnosti na lunarni površini.
Filter UHC/LPR 1,25" (# 94123) – Ta filter je zasnovan tako, da izboljša vaše poglede na globoke astronomske objekte, ko jih opazujete z urbanih območij. Selektivno zmanjšuje prepustnost določenih valovnih dolžin svetlobe, zlasti tistih, ki jih proizvajajo umetne luči.

Svetilka, nočni vid (# 93588) – Svetilka Celestron uporablja dve rdeči LED diodi za boljše ohranjanje nočnega vida kot rdeči filtri ali druge naprave. Svetlost je nastavljiva. Deluje na eno 9-voltno priloženo baterijo.
Orodje za kolimacijo (# 94183) – Kolimacijo vašega newtonovskega teleskopa je enostavno doseči s tem priročnim dodatkom, ki vključuje podrobna navodila.
Okular za kolimacijo – 1,25" (# 94182) – Okular za kolimacijo je idealen za natančno kolimacijo newtonovskih teleskopov.
Adapter za digitalni fotoaparat – univerzalni (# 93626) – Univerzalna montažna platforma, ki vam omogoča afokalno fotografijo (fotografijo skozi okular teleskopa) z uporabo 1,25" okularjev z vašim digitalnim fotoaparatom.

T-adapter – univerzalni 1,25" (# 93625) – Ta adapter ustreza 1,25" fokuserju vašega teleskopa. Omogoča vam, da pritrdite svoj 35 mm SLR fotoaparat za zemeljsko, pa tudi lunarno in planetarno fotografijo.
Motorni pogon (# 93514) – Enoosni (R.A.) motorni pogon za teleskope AstroMaster kompenzira vrtenje zemlje in ohranja predmet v vidnem polju okularja. Zaradi tega je opazovanje veliko bolj prijetno in odpravlja stalno uporabo ročnih kontrol za počasno gibanje.

Specifikacije AstroMaster

		21064 & 21069	31045 & 31051
		AM 90 EQ	AM 130 EQ
Optična zasnova		Refraktor	Newtonovec
Apertura		90 mm (3,5")	130 mm (5")
Goriščna razdalja		1000 mm	650 mm
Goriščno razmerje		f/11	f/5
Ovira sekundarnega zrcala - premer - površina		n/a	31 % - 10 %
Optični premazi		Večplastni premaz	Popolnoma premazan
Iskalnik		Kazalnik zvezd	Kazalnik zvezd
Diagonala 1,25"		Pokončna slika	n/a
Okularji 1,25"		20 mm (50x)	20 mm Pokončno
Navidezno vidno polje	- 20 mm pri 50°		Slika (33x)
	- 10 mm pri 40°	10 mm (100x)	10 mm (65x)
Kotno vidno polje z 20 mm okularjem		1,0°	1,5°
Linearno vidno polje z 20 mm okularjem - ft/1000 jardov		53	79
Nosilec		Ekvatorialni CG3	Ekvatorialni CG3
Krogi za nastavitev RA & DEC		da	da
Kabli za počasno gibanje RA & DEC		da	da
Premer noge stojala 1,25"		da	da
CD-ROM "The Sky" raven 1		da	da
Najvišja uporabna povečava		213x	306x
Mejna zvezdna magnituda		12,3	13,1
Ločljivost - Raleigh (ločne sekunde)		1,54	1,06
Ločljivost - meja Dawesa " "		1,29	0,89
Moč zbiranja svetlobe		165x	345x
Dolžina optične cevi		36" (91 cm)	24" (61 cm)
Teža teleskopa		27 lbs. (12,2 kg)	28 lbs. (12,7 kg)

Opomba: Specifikacije se lahko spremenijo brez predhodnega obvestila ali obveznosti
Opomba: # 21069 & # 31051 vključujeta motorni pogon

www.ekt2.com

Reference

• http://www.ekt2.com

Prenesi navodilo

Tukaj lahko prenesete polno pdf različico navodila, ki lahko vsebuje dodatna varnostna navodila, informacije o garanciji, FCC pravila itd.

Prenesi Priročnik za Celestron AstroMaster 130 EQ, 31045

Razpoložljivi jeziki